Gradnja vstopne točke Kraški rob se zaključuje

Graditev vstopne točke Kraški rob se zaključuje. V prvi fazi je občina uredila objekt, v katerem bodo razstavni prostor, točka z informacijami o turistični ponudbi območja, razgledna ploščad in tržnica lokalnih pridelkov. Z vstopno točko bo upravljal občinski Zavod za mladino, kulturo in turizem. V oddaji tudi o tem: - Novogoriški gasilci slovesno prevzeli reševalno vozilo. - Začela se bo gradnja parkirišča v Olmu. - V Vipavi potekala 2. redna seja rektorske konference.

V Benetkah so začeli turistom zaračunavati vstopnino

Vstopnico je prvi dan plačalo skoraj tisoč obiskovalcev. Župan Benetk je poskusno uvedbo takse označil kot uspeh. Manj zadovoljni pa so bili nekateri prebivalci, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili s protestom. V oddaji tudi o tem: - za Kanin naj bi se zanimalo srbsko podjetje, ki ga zastopa Bojan Križaj - Digitalni abonmaji prepolovili število brezplačnih parkiranj v Ankaranu - Priprave na evropsko prestolnico kulture bo vodila Mija Lorbek.

GO!2025: Miji Lorbek mandat s polnimi pooblastili

Na včerajšnji seji novogoriškega mestnega sveta so svetniki soglasno imenovali Mijo Lorbek za direktorico Javnega zavoda GO!2025. Lorbkova je lani decembra po odstopu Gorazda Božiča prevzela njegovo mesto kot vršilka dolžnosti, sedaj ga bo vodila s polnimi pooblastili. V obrazložitvi je komisija zapisala, da jih je prepričala z boljšim poznavanjem projekta EPK kot njen sokandidat. Ostali poudarki oddaje : - Ob evropskih volitvah bodo še tri posvetovalni referendumi. - V Vipavski dolini se danes začenja ena največjih tekaških prireditev v Sloveniji. - Koprska knjižnica gosti mednarodni znanstveni simpozij Divina.

V Rižarni počastili osvoboditev izpod nacifašizma

Osrednja slovesnost v Furlaniji Julijski krajini je bila v tržaški Rižarni, nekdanjem koncentracijskem taborišču. V imenu dvojezičnih oz. tradicionalno slovenskih občin je na slovesnosti govoril podžupan občine Dolina Goran Čuk, ki je med drugim spomnil na italijansko okupacijo slovenskih krajev ter na grozote nacizma in fašizma. V oddaji tudi o tem: - Voda iz pipe je naš privilegij. - Park vojaške zgodovine iz Pivke, Kobilarna Lipica in Park Škocjanske jame bodo nadaljevali sodelovanje. - V Novi Gorici se začenja festival vrtnic.

KS 90 pred praznikom dela: Nobena plača ne bi smela biti pod minimalno

Pred letošnjim praznikom dela so v Konfederaciji sindikatov 90 izpostavili vse večjo brutalnost kapitalističnega sistema, ki vedno več delavcev kljub rekordno nizki brezposelnosti potiska pod prag revščine ter v socialno izključenost. Poudarjajo, da bi moral delavec s svojim delom v varnih pogojih dostojno živeti, nobena osnovna plača pa ne bi smela biti pod minimalno. V oddaji tudi o tem: - Kablovod skozi Bohinjski predor za boljšo preskrbo Baške grape z električno energijo. - Pri gradnji železniške proge med Divačo in Koprom odkrili 80-ti kraški pojav. - Slovenija in Srbija za dobre prakse na področjih lokalne hrane in kmečkega turizma. - Rusija in Ukrajina bosta izmenjali 48 otrok, ki so jih razselili med vojno v Ukrajini - Košarkarje Plame pur iz Ilirske Bistrice samo ena zmaga loči od prve lige.

Odprli novo železniško povezavo med Opčinami in Reko

V Slovenskih železnicah so včeraj vzpostavili novo neposredno povezavo med Opčinami, Divačo in Reko. To je rezultat sodelovanja s hrvaškimi železnicami in italijanskim partnerjem, cilj pa je izboljšanje povezljivosti regij. Linija bo delovala do 30. septembra. Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo odločbo za odvzem 176-ih medvedov iz narave. Kot pravi Miha Marenče z Zavoda za gozdove, so raziskave pokazale, da začnejo konflikti strmo naraščati, ko je v populaciji več kot 800 živali,. V oddaji tudi o tem: - Predstavniki sindikata Fides in vlade danes vnovič za pogajalsko mizo. - Karting steza v Kopru tik pred odprtjem. - V tržaški Rižarni bo osrednja slovesnost ob obletnici osvoboditve izpod nacifašizma. - Nogometaši Gorice so prvi finalisti pokalnega tekmovanja.

Na strehah pristanišča za dve nogometni igrišči sončnih panelov

Danes so svečano otvorili novo sončno elektrarno na strehah skladišč za generalne tovore v Luki Koper. Gre za eno največjih elektrarn na industrijskih objektih v državi in še eno v nizu investicij za zeleno preobrazbo pristanišča. Ostali poudarki oddaje: - Zaživela je nova železniška povezava med Opčinami in Reko. - Nova Gorica je dobila posodobljena avtobusna postajališča in povezano kolesarsko mrežo. - Urno parkiranje v Kopru bo kmalu dražje, prihaja poletni parkirni režim.

Delodajalcem je znova na voljo subvencija za zaposlitev ranljivih skupin

Spodbuda znaša mesečno od 450 do 720 evrov za zaposlitev oseb, ki dela na najdejo dlje časa. Vspodbudni so tudi podatki o brezposelnosti na območju, ki ga pokriva koprska enota Zavoda za zaposlovanje. V prvih treh mesecih leta je zaposlitev dobilo 996 brezposelnih, teh je zdaj za dobrih 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V oddaji tudi o tem: S prvim majem se bo tudi v občini Miren-Kostanjevica podražila storitev pomoč na domu. Novogoriška občina objavila javni razpis za prenovo osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture. Nogometaši Gorice se bodo v polfinalu pokalnega tekmovanja pomerili z Beltinci.

V Ilirski Bistrici zaskrbljeni zaradi morebitne povečane proizvodnje v Lesonitu

Neuradno naj bi okoljsko ministrstvo lesno - kemični tovarni Lesonit kmalu izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30 odstotno povečanje proizvodnje. Občani Ilirske Bistrice so pomisleke in strahove o izpustih iz tovarne predstavili na okrogli mizi, na katero so prišli tudi zastopniki Lesonita. V oddaji tudi o tem: Državni zbor bo na izredni seji določil datum treh referendumov. Večina upravnih enot zaradi nizkih plač in preobremenjenosti znova stavka. Mestna občina Koper se je predkupni pravici za hotelski kompleks v Žusterni odpovedala, za nakup se poteguje družba AK Net. Na prvo vožnjo odhaja neposredni vlak z Opčin do Reke.

Po zamudah pri gradnji športne dvorane v Bovcu dela tečejo hitreje

V Bovcu upajo, da bodo novo športno dvorano dokončali do začetka novega šolskega leta. Otroci so namreč že tretje šolsko leto brez telovadnice.V dvorani bodo tudi plesna dvorana, balinišče, fitnes, plezalna stena in povezovalni hodnik s šolo, zunaj pa igrišča in tekaška proga na zeleni strehi. V oddaji tudi o tem: - Primer Klemna Jakliča razdelil ustavno sodišče. - Pozeba v Rižanski dolini. - Ryanair na tržaškem letališču odprl svojo bazo.

"Pesem je zelo odprta"

»Pesem je zelo odprta« Mlada glasbena skupina Jet Black Diamonds iz Vipavske doline je nedolgo tega, po parih letih ustvarjanja, izdala svoj prvi album z naslovom Sladki problemi. Kaj so sladki problemi o katerih fantje govorijo? »So vse tiste vsakodnevne težave, zaradi katerih se po eni strani jezimo, po drugi strani pa smo srečni, da jih imamo.« Tako kot smo že nekoč zapisali, so člani skupine Jet Black Diamonds Urban Koritnik, Matej Kompara, Matija Krigl, Domen Lemut in Maks Rozman. Povezujeta jih mladostna energija in ljubezen do ustvarjanja avtorske glasbe. Stilsko neobremenjeni plujejo med različnimi »mainstream« zvrstmi, najpogosteje pa jih, tako pravijo, zanese v indie in pop-rock zvrsti … Na albumu se je tako zvrstilo trinajst pesmi, ki govorijo o mladosti, odraščanju, ljubezni in seveda sladkih problemih, ki vsemu naštetemu pritičejo Skupina ga je v torek, v razprodani veliki dvorani Kina Šiška, tudi v živo predstavila. Skladbo z naslovom Vlak, ki je Pesem tedna RA KP sta Urban in Matija, pevec in klaviaturist skupine v rubriki Pesem tedna temeljito predstavila …

Avalanš: novi in prvi single v slovenščini!

BosaZnova tokrat do zmage z melanholično melodijo

"Posamezniki in družba se z leti spreminjamo"

Klub ljubiteljev evrovizijske popevke se vrača v Ankaran

Yoko Nono: Ves čas ustvarjamo novo glasbo, tega procesa nikoli ne prekinemo

"Ne znamo se naučiti živeti med sabo"

"Lara, čas je, da narediš kaj novega"

Kvazi ljubezenska pesem. Išče dobroto, kjer je ni ...

Nežni smo in romantični, a tudi odštekani

Pomladna pesem in pol [glasovanje]

Pesem tedna ustvarila izolska naveza Kikcs

Petkova anketa Je dobro, da je Slovenija članica EU?

1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini

Radijski kviz So mostove, ceste in akvadukte res gradili Grki?

Prišel, videl, zmagal. Tako bi lahko v enem stavku strnili reševanje radijskega kviza s strani poslušalca Igorja iz Ilirske Bistrice. Tokrat smo se posvetili področju zgodovine, v kviz pa smo nastavili kar nekaj pasti. Bi se jim vi spretno izognili? Če se je nekaj zgodilo leta 1325, rečemo, da se je zgodilo v 14. stoletju. DA / NE Naši predniki so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju pred našim štetjem. DA / NE Stari Rim je trajal do leta 476 (našega štetja). DA / NE Mostove, ceste in akvadukte so gradili Grki. DA / NE Francis Fukuyama je leta 1989 objavil znano tezo, da se zgodovina ponavlja. DA / NE

None in nonoti Marija Grmek: Ukradli smo jajca in to je bil greh, saj jih mama ni mogla odnesti v Trst.

Današnja zgodba rubrike None in nonoti je nastala v Hiši dobre volje v Komnu. Mateja Grebenjak se je pogovarjala z 82-letno Marijo Grmek, ki je odraščala v veliki družini. Govorili sta tudi o tem, kaj vse je bilo nekoč igrača in kakšne vragolije so otroci ušpičili.

Od setve do žetve Slovenske turistične kmetije na široko odprle vrata

V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.

Petkova anketa Bi danes še naredili vozniški izpit?

V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?

Radijski kviz Ali reka Rižana res ponikne pri Cepkih?

Tokratna zvezda radijskega kviza je bil poslušalec Lian. Dovolili smo mu, da je tik pred koncem poklical še enkrat in se uspešno prebil čez tokratni kviz. Veliko število poizkusov je razkrilo, da je bil kviz za poslušalke in poslušalce težak, čeprav smo vanj umestili tudi na videz preprosto tezo, da reka Rižana ponikne pri Cepkih. Mnogi so živeli v prepričanju, da je temu res tako. Od danes naprej bo zagotovo drugače, zdaj je vsem jasno, da temu ni tako. Kaj pa ostala vprašanja, bi znali odgovoriti pravilno? 1. Morska voda pokriva približno 71 % površine Zemlje. DA / NE 2. V havajščini pravimo supanju (srfanje z veslanjem) Hoe he'e nalu. DA / NE 3. Reka Rižana na svoji poti do Koprskega zaliva ponikne pri Cepkih. DA / NE 4. Največja globina luških bazenov je 30 metrov. DA/NE 5. Pri sidranju plovila moramo spustiti dovolj sidrne vrvi, in sicer toliko, kolikor je plovilo oddaljeno od morskega dna. DA / NE

None in nonoti Peter Ban: Mama nas je imela pod kontrolo

Tokratna zgodba rubrike None in noti prihaja iz naselja v Občini Sežana, tik ob meji z Italijo – iz Lokev. 80-letni Peter Ban del prostega časa preživlja v Hiši dobre volje Komen. Tam ga je obiskala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Začela se je letošnja subvencijska kampanja

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Petkova anketa Ali morajo otroci res dobiti samo petice v šoli?

Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?

Radijski kviz Je oče slovenske besede res France Prešeren?

Živahen jutranji kviz so zaznamovali številni klicatelji, ki so se neuspešno preizkusili v tokratni izvedbi kviza. Osrednja tematika so bile zanimivosti Slovenije. Kako bi se vi odrezali pri sledečih trditvah? 1. Najstarejše slovensko mesto je Ljubljana. DA / NE 2. Najvišji slap v Sloveniji je Boka. DA / NE 3. Koper pravkar obeležuje 2500-letnico obstoja. DA / NE 4. V tem trenutku sta po podatkih SURS med najpogostejšimi imeni Slovenc in Slovencev: Franc in Marija. DA / NE 5. Oče slovenske besede je France Prešeren. DA / NE Pri zadnji trditvi vam lahko malce pomagamo: pri Slovencih bo ostalo v spominu leto 1550. Takrat smo dobili slovenski knjižni jezik ter prvi slovenski knjigi. Avtorju pa rečemo oče slovenske besede. Danes ga imamo tudi na kovancu za 1 evro. To je Primož Trubar.

None in nonoti Vilma Godnič: Prva v vasi sem imela kratke hlače. Na vasi so temu rekli »sramota«.

Gabrovica pri Komnu je kraška vas, ki se nahaja na nadmorski višini 279 metrov. Od tam prihaja današnja zgodba. 82-letna Vilma Godnič je uporabnica Hiše dobre volje Komen. Tam jo je obiskala Mateja Grebenjak.

Glasbeni abonma Glasbeni abonma, poklon Aldu Kumarju

Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte

Dopoldan in pol Anja Rupel nam je razkrila veliko skrivnost

Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.

Odprto za srečanja Dr. Salvator Žitko: Evropska unija ostaja vrednota, še posebej v današnjih razmerah

V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.

Dopoldan in pol Ines Cergol: Veliki umetniki so univerzalni, svetovni

Kamniti spalec je osrednja pesniška zbirka Maka Dizdarja, enega največjih bosanskih pesnikov 20. stoletja. To izjemno delo, v katerem avtor vsebinsko in jezikovno spaja arhaičnost in sodobnost, lahko, po več kot pol stoletja od prvega izida izvirnika, v celoti beremo tudi v slovenskem jeziku. Pesnica in prevajalka Ines Cergol se je zahtevnega dela lotila že pred leti, a je Kamniti spalec na dvojezično izdajo čakal do lani, ko je izšel pri založbi KUD Logos. Pesem iz zbirke Beseda o sinu pa bo zdaj tudi sestavni del fotografske razstave Po Deželi stečkov, ki jo bodo 7. maja letos odprli v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Kaj imajo skupnega Dizdar in stečki? Tudi na to vprašanje v pogovoru z Leo Širok odgovarja Ines Cergol.

Dopoldan in pol Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha

Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.

Dopoldan in pol Kataya: Sledite svojemu srcu

Lani je glasbenica Kataya z nastopom na Slovenski popevki naznanila vrnitev na glasbeno sceno, sedaj pa predstavlja novo pesem 'Vse, kar si zaželiš', ki je postala Pesem in pol. S skladbo, za katero pravi, da je življenjska himna, želi prenesti sporočilo, da moramo na svoji poti slediti šumu srca.

Primorski kraji in ljudje Marjan Bratina: Med je izredno zdrav, saj ima kar 8 vitaminov, bršljanov celo 9

V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.

Dopoldan in pol Poklon izjemni primorski operni pevki Kseniji Vidali

Na pomladni dan smo na Radiu Koper govorili o »Pomladi na opernem odru«. Tak je naslov potujoče razstave, ki se je iz Kopra preselila v Trst, v Slovenskem stalnem gledališču bo na ogled do 28. junija 2024. Življenje izjemne primorske operne pevke in glasbene pedagoginje Ksenije Vidali sta raziskovali naši sogovornici, Tina Novak Pucer, muzejska svetnica in etnologinja, ter Tanja Jakomin Kocjančič, samostojna raziskovalka s področja zgodovinopisja in kulturologije. Trst in Ljubljana, kamor se razstava seli septembra, sta mesti, ki sta Ksenijo Vidali na življenjski poti močno zaznamovali. Vidalijeva je v intervjujih večkrat povedala, da se je rodila dvakrat, kot človek v Škednju in kot umetnica v Ljubljani.

Dopoldan in pol Daniel Rojšek: Nekateri šele pri 40 letih prvič v živo vidijo zvezde

Daniel Rojšek si za varovanje narave prizadeva že vrsto let. Naš gost je tudi geograf, jamar in strokovnjak za Sočo. Lani je sklenil svojo poklicno pot na Zavodu RS za varstvo narave v Novi Gorici, njegova povezanost z naravo pa ostaja.

Dopoldan in pol Bi danes še naredili vozniški izpit?

Bi danes ponovno opravili vozniški izpit, če bi ga moralii? Koliko znanja nam ostane kljub dolgoletni vozniški praksi, kaj se je v minulih letih na področju prometa najbolj spremenilo? Seveda nam je sogovornik povedal marsikaj zanimivega - tudi o tem, da so današnje mlade generacije manj motorično spretne, da so, kot pravi, " tablično-mobitelne" in morda manj željne izpita, ki pomeni neodvisnost, kot generacije pred leti. Seveda pa tudi o tem, da je dobro narediti kakšno osvežitveno uro vožnje in tudi delavnico prometnih predpisov, kar pri nas ni obvezno in je prepuščeno le želji in modrosti posameznika. Edvard Dečman prav te dni obeležuje 50 let, odkar je naredil vozniški izpit, in 45 let, odkar je učitelj vožnje. Kljub temu, da se je uradno že upokojil, se je delovno ponovno aktiviral in vožnjo uči v avtošoli Zulič v Kopru. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.

Dopoldan in pol Angleški travnik je za čmrlje zelena puščava

Docent dr. Danilo Bevk je biolog, čebelar in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel, vse več pozornosti pa namenja tudi divjim opraševalcem, zlasti čmrljem. Ti so včasih brenčali in se debelili na mnogih spomladanskih cvetovih, a jih opažamo vse manj. Loredano Vergan je zanimalo, kaj lahko ljudje naredimo, da bi tega divjega opraševalca ponovno zvabili na naše vrtove in njive.

RadioLive! - Lara Baruca

RadioLive! - BOOOM!

Jazz v Hendrixu - Blaž Švagan Quartet

Gremo plesat - S.O.S. kvintet

RadioLive! - Jure Lesar

RadioLive! - Astrid

Praznični koncert - Gianni Rijavec

RadioLive! - Romachild

Regina Mänd in Andreas Krambias (Kavč Festival 2024 v Studiu Hendrix)

Jazz v Hendrixu - Jože Zadravec New Trio!

Tinkara Kovač in Big band RTV Slovenija - koncert Živeti, živeti je smisel življenja

Primorski dnevnik Gradnja vstopne točke Kraški rob se zaključuje

Graditev vstopne točke Kraški rob se zaključuje. V prvi fazi je občina uredila objekt, v katerem bodo razstavni prostor, točka z informacijami o turistični ponudbi območja, razgledna ploščad in tržnica lokalnih pridelkov. Z vstopno točko bo upravljal občinski Zavod za mladino, kulturo in turizem. V oddaji tudi o tem: - Novogoriški gasilci slovesno prevzeli reševalno vozilo. - Začela se bo gradnja parkirišča v Olmu. - V Vipavi potekala 2. redna seja rektorske konference.

Opoldnevnik V Benetkah so začeli turistom zaračunavati vstopnino

Vstopnico je prvi dan plačalo skoraj tisoč obiskovalcev. Župan Benetk je poskusno uvedbo takse označil kot uspeh. Manj zadovoljni pa so bili nekateri prebivalci, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili s protestom. V oddaji tudi o tem: - za Kanin naj bi se zanimalo srbsko podjetje, ki ga zastopa Bojan Križaj - Digitalni abonmaji prepolovili število brezplačnih parkiranj v Ankaranu - Priprave na evropsko prestolnico kulture bo vodila Mija Lorbek.

Jutranjik GO!2025: Miji Lorbek mandat s polnimi pooblastili

Na včerajšnji seji novogoriškega mestnega sveta so svetniki soglasno imenovali Mijo Lorbek za direktorico Javnega zavoda GO!2025. Lorbkova je lani decembra po odstopu Gorazda Božiča prevzela njegovo mesto kot vršilka dolžnosti, sedaj ga bo vodila s polnimi pooblastili. V obrazložitvi je komisija zapisala, da jih je prepričala z boljšim poznavanjem projekta EPK kot njen sokandidat. Ostali poudarki oddaje : - Ob evropskih volitvah bodo še tri posvetovalni referendumi. - V Vipavski dolini se danes začenja ena največjih tekaških prireditev v Sloveniji. - Koprska knjižnica gosti mednarodni znanstveni simpozij Divina.

Primorski dnevnik V Rižarni počastili osvoboditev izpod nacifašizma

Osrednja slovesnost v Furlaniji Julijski krajini je bila v tržaški Rižarni, nekdanjem koncentracijskem taborišču. V imenu dvojezičnih oz. tradicionalno slovenskih občin je na slovesnosti govoril podžupan občine Dolina Goran Čuk, ki je med drugim spomnil na italijansko okupacijo slovenskih krajev ter na grozote nacizma in fašizma. V oddaji tudi o tem: - Voda iz pipe je naš privilegij. - Park vojaške zgodovine iz Pivke, Kobilarna Lipica in Park Škocjanske jame bodo nadaljevali sodelovanje. - V Novi Gorici se začenja festival vrtnic.

Ari Zona Andraž Polič in Blaž Celarec ft. Hamlet Express

Tokratna oddaja AriZONA, spoznavni večer z zasedbo Hamlet Express. Fantom Svobode je šesti album zanimive in ustvarjalne druščine, ki ji načeluje Andraž Polič. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …

Dopoldan in pol Anja Rupel nam je razkrila veliko skrivnost

Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.

Opoldnevnik KS 90 pred praznikom dela: Nobena plača ne bi smela biti pod minimalno

Pred letošnjim praznikom dela so v Konfederaciji sindikatov 90 izpostavili vse večjo brutalnost kapitalističnega sistema, ki vedno več delavcev kljub rekordno nizki brezposelnosti potiska pod prag revščine ter v socialno izključenost. Poudarjajo, da bi moral delavec s svojim delom v varnih pogojih dostojno živeti, nobena osnovna plača pa ne bi smela biti pod minimalno. V oddaji tudi o tem: - Kablovod skozi Bohinjski predor za boljšo preskrbo Baške grape z električno energijo. - Pri gradnji železniške proge med Divačo in Koprom odkrili 80-ti kraški pojav. - Slovenija in Srbija za dobre prakse na področjih lokalne hrane in kmečkega turizma. - Rusija in Ukrajina bosta izmenjali 48 otrok, ki so jih razselili med vojno v Ukrajini - Košarkarje Plame pur iz Ilirske Bistrice samo ena zmaga loči od prve lige.

Jutranjik Odprli novo železniško povezavo med Opčinami in Reko

V Slovenskih železnicah so včeraj vzpostavili novo neposredno povezavo med Opčinami, Divačo in Reko. To je rezultat sodelovanja s hrvaškimi železnicami in italijanskim partnerjem, cilj pa je izboljšanje povezljivosti regij. Linija bo delovala do 30. septembra. Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo odločbo za odvzem 176-ih medvedov iz narave. Kot pravi Miha Marenče z Zavoda za gozdove, so raziskave pokazale, da začnejo konflikti strmo naraščati, ko je v populaciji več kot 800 živali,. V oddaji tudi o tem: - Predstavniki sindikata Fides in vlade danes vnovič za pogajalsko mizo. - Karting steza v Kopru tik pred odprtjem. - V tržaški Rižarni bo osrednja slovesnost ob obletnici osvoboditve izpod nacifašizma. - Nogometaši Gorice so prvi finalisti pokalnega tekmovanja.

Odprto za srečanja Dr. Salvator Žitko: Evropska unija ostaja vrednota, še posebej v današnjih razmerah

V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.

Primorski dnevnik Na strehah pristanišča za dve nogometni igrišči sončnih panelov

Danes so svečano otvorili novo sončno elektrarno na strehah skladišč za generalne tovore v Luki Koper. Gre za eno največjih elektrarn na industrijskih objektih v državi in še eno v nizu investicij za zeleno preobrazbo pristanišča. Ostali poudarki oddaje: - Zaživela je nova železniška povezava med Opčinami in Reko. - Nova Gorica je dobila posodobljena avtobusna postajališča in povezano kolesarsko mrežo. - Urno parkiranje v Kopru bo kmalu dražje, prihaja poletni parkirni režim.

Opoldnevnik Delodajalcem je znova na voljo subvencija za zaposlitev ranljivih skupin

Spodbuda znaša mesečno od 450 do 720 evrov za zaposlitev oseb, ki dela na najdejo dlje časa. Vspodbudni so tudi podatki o brezposelnosti na območju, ki ga pokriva koprska enota Zavoda za zaposlovanje. V prvih treh mesecih leta je zaposlitev dobilo 996 brezposelnih, teh je zdaj za dobrih 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V oddaji tudi o tem: S prvim majem se bo tudi v občini Miren-Kostanjevica podražila storitev pomoč na domu. Novogoriška občina objavila javni razpis za prenovo osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture. Nogometaši Gorice se bodo v polfinalu pokalnega tekmovanja pomerili z Beltinci.